Šrilanka je popularna popotniška destinacija že desetletja in vsakdo med nami gotovo pozna nekoga, ki je tam že bil. Ravno zato (delno pa tudi zato, ker nima tipičnih »maldivskih« plaž) ta otoška država v Indijskem oceanu nikoli ni kotirala visoko na listi držav, ki jih želim obiskati. Ampak splet okoliščin je nanesel, da sva jo letos februarja vendarle obiskala in se odpravila na 10-dnevno potovanje po Šrilanki s tuk-tukom.

V tem članku bom predstavila osnovne informacije, ki vam bodo v pomoč pri planiranju potovanja, vključno s stroški in lokacijami, ki jih je vredno obiskati. Nekaj zanimivih idej in dodatne fotografije pa lahko najdete tudi na mojem Instagram profilu, kjer imam potovanje po Šrilanki shranjeno med highlightsi.

Nekaj osnovnih informacij

Šrilanka leži jugovzhodno od Indije in je po površini 25. največji otok na svetu. Že samo ta podatek pove, da v enem tednu ne moreš doživeti vsega, kar ponuja. Najbolj je znana po prostranih plantažah čaja, stari železnici in mostu z 9 loki, budističnih templjih, nacionalnih parkih, v katerih prebivajo ogromne črede slonov, in neskončnih plažah, kamor radi zahajajo surferji in digitalni nomadi.

• Površina: 65.000 km2
• Št. prebivalcev: 22 milijonov
• Glavno mesto: Colombo
• Valuta: Šrilanška Rupija (LKR)
• Najvišji vrh: Pidurutalagala (2.524 m. n. v.)
• Glavna vera: Budizem (okoli 70%)
• Časovni pas: 4,5 ure pred Slovenijo (zimski čas)

Najboljši čas za obisk

Šrilanka ima tropsko podnebje in čeprav je obala vedno topla, sta 2 monsunski obdobji tisti, ki narekujeta turistično sezono. Obisk osrednje, južne in zahodne regije je najbolj priporočljiv od decembra do marca, medtem ko sta sever in vzhod (turistično sicer manj zanimiva) primernejša od maja do septembra. Toplo svetujem, da pred odhodom spremljate vremenske razmere, da dobite občutek o temperaturah. Povsem lahko se namreč zgodi, da je na južni obali čez 30°C, medtem ko se temperatura v Nuwari Eliji zaradi visoke nadmorske višine lahko spusti tudi do 10°C.

Viza

Za vstop v Šrilanko porebujete vizo, ki jo uredite online, stane pa dobrih 50€. Potrditev dobite na mail v nekaj urah, a vseeno svetujem, da jo uredite pravočasno, da se izognete morebitnim presenečenjem. Potni list naj bo veljaven vsaj 6 mesecev.

Kaj se splača videti na Šrilanki?

Običajni turistični krog obsega obisk skalne trdnjave Sigirya (Levja skala), ki je na Unescovem seznamu kulturne dediščine, mesteca Ella z znamenitim mostom 9 Arch Bridge in enega izmed nacionalnih parkov s sloni (najbolj znan in največji je Yala). Zaključi pa se na obali z živahno Mirisso in mestom Gale, ki ga krasi največja ohranjena trdnjava v Aziji, zgrajena s strani evropskih okupatorjev. Midva sva nekaj zadev izpustila, podrobnejši opis najine poti lahko preberete v tem članku (je sicer v angleščini, a verjamem, da bo šlo 😉 ).

Načrtovanje potovanja in števila dni

Če ste pripravljeni vsak dan spati na drugi lokaciji, se da vse omenjene znamenitosti obdelati v 7 dneh, a računajte na veliko vožnje. V tem primeru je najbolj racionalna izbira najem šoferja, ki bo z vami od začetka do konca. Glede na to, da so »skoraj vsi že bili na Šrilanki«, povprašajte po družbenih omrežjih – prepričana sem, da lahko WhatsApp številko šoferja najdete v roku parih ur.

Če imate na voljo kak dan več, tako kot midva, lahko razmislite o najemu tuk-tuka. Odločitev za 10-dnevno potovanje po Šrilanki s tuk-tukom se je v najinem primeru izkazala za najboljšo možno opcijo. Veliko namestitev in zanimivosti je namreč lociranih na odročnih lokacijah s slabimi dostopi, kamor navaden avto ne pride. Na vožnjo vas dobro pripravijo, sicer pa lahko več o najemu in koristnih nasvetih preberete tukaj.

Za 14-dnevno potovanje po Šri Lanki si lahko privoščite kombinacijo vlaka, šoferja in aplikacije Pick Me (nekakšen šrilanški Uber). Javni prevoz najdete povsod, a upoštevajte, da so avtobusi počasni in brez klime, na vlakih pa je pogosto takšna gneča, da morate karte rezervirati vnaprej, sicer boste dober del poti stali.

Hoteli in namestitve

Hoteli na Šri Lanki niso enaki hotelom, ki smo jih vajeni v zahodnem svetu. Pri zvezdicah raje vzemite kakšno več, če ste bolj občutljive sorte. Midva sva večino sob rezervirala kar po poti (kljub visoki sezoni je bilo na Bookingu dovolj ponudbe) in imela kar srečo. Uredite si lokalno SIM kartico ali kupite paket za prenos podatkov na Airalo (na koncu članka je koda za popust). Cene so na prvi pogled smešno nizke, a za 20 € ne pričakujte več kot postelje, wc-ja in tuša, ki ponavadi ni ločen s predelno steno (jap, tla bodo mokra). Svetujem, da preučite ocene gostov in fotografije. Če nekje piše, da so »hotel težko našli«, potem verjemite, da to drži.

Hrana, restavracije in trgovine

Edina stvar, ki me je na Šrilanki res sezula, je njihova hrana. Je sicer precej pekoča (marsikdaj tudi preveč), a tiste jedi, kjer s čilijem ne pretiravajo, so naravnost božanske. Najbolj tipičen je šrilanški curry – jed z rižem in 5 izjemno okusnimi prilogami, h katerim po želji dodajo meso ali ribo. Oba sva z veseljem naročala tudi kottu in pa različne variacije z morskimi sadeži – od riža, do rezancev. Najboljše pri tem pa je, da lahko šrilanško lokalno hrano ješ na vsakem koraku in to za par € na osebo. Boljše restavracije so v večjih mestih in tudi tam obroki niso predragi – nikoli nisva plačala več kot 15€ na osebo, vključno s pijačo in napitninami.

Trgovinic z živili je ogromno, a nikjer ne boste našli »našega« polnozrnatega kruha, navadnega jogurta brez sladkorja, mozzarelle in spodobne salame. Ni pa težav dobiti belega toasta, prigrizkov, osnovnih živil in – najpomembneje – najbolj okusnega tropskega sadja na svetu. Pestra ponudba sočnih mangov, ananasa in papaje vabi na vsakem koraku in greh je, če si ne privoščite vsaj enega sadnega obroka dnevno.

Varnost

Šrilanška zgodovina ni ravno mirna (nedolgo nazaj so imeli proteste proti vladi in tudi kak državni udar), pa tudi teroristični napadi niso bili redki. V zadnjih letih je razmere v svoje roke vzela sosednja Indija in od takrat naprej je Šrilanka relativno varna. Vseeno je treba računati na običajno previdnost, torej da imate denar in dokumente vedno pri sebi – kot na vseh turističnih destinacijah.

Bolj nevarne so šrilanške ceste, saj šoferji, predvsem avtobusi, vozijo kot največji norci na tem svetu. Zato, če boste najeli tuk-tuk, oči na peclje in mirno kri – raje se umaknite, kot da bi igrali heroja, ko vas brezglavo prehitevajo. Na cestah bodite pozorni tudi na živali, saj vam pot lahko prekriža kakšna krava, kuščar ali pa (na območju nacionalnih parkov) tudi slon. V sklop »pozor, živali!« sodijo tudi opice, ki menda kradejo kot srake, zato ne puščajte hrane in vrednejših stvari na balkonu oziroma v tuk-tuku.

(potepuški) psi

Kot ljubiteljica živali ne morem mimo tisočerih kužkov, ki jih srečaš povsod, celo v hribih. Situacija je na prvi pogled malce boljša kot na Baliju, kjer so psi po mojem spominu bolj podhranjeni, a še vedno lahko pri večini prešteješ rebra že na daleč. Srce se ti para, ko vidiš toliko šepajočih štirinožcev, saj včasih dobesedno spijo na cestah in hitro se zgodi nesreča. Sama sem se potrudila, da sem vsak dan nahranila vsaj peščico, a vem, da je to le kaplja v morje.

Koliko stane potovanje po Šrilanki?

Skupni stroški so odvisni od termina potovanja ter seveda od vaših navad in želja. Midva sva (brez letalske karte, ki bi jo lahko dobila ceneje) zapravila okoli 600€ na osebo. Sicer pa so okvirne cene za potovanje po Šrilanki naslednje:

• Letalska karta: v visoki sezoni (februar) od 900 € dalje (verjamem, da se da dobiti precej ugodnejše variante, a midva nisva imela izbire)
• Viza: cca 50 €
• Najem tuk-tuka: 15-20 € na dan
• Bencin: poln tank cca 7 € (zdrži 100 – 150 km)
• Vozniško dovoljenje (uredijo ti ga v agenciji): 40 $
• Sobe pri zasebnikih (t. i. »homestay«): 20 – 40 € na dan
• Sobe v »hotelih«: od 50 € navzgor
• Zasebne namestitve (če imaš srečo, tudi z bazenom): od okoli 70 € navzgor
• Obrok z lokalno hrano v t. i. »cafejih«: 2 – 3 €
• Obrok v restavracijah: od 5 € naprej (mednarodna kuhinja je dražja)
• Brezalkoholne pijače: 1 – 2 €
• Lokalno pivo: okoli 3 €
• Kapučino: 2,5 – 3 €, lokalna kava manj kot 1 €

Še nekaj koristnih nasvetov

• Kilometer na Šrilanki ni enako kot km v Sloveniji. Če nekaj na zemljevidu izgleda blizu, verjemite Googlu, ki vam dokaj natančno izračuna čas poti, a raje dodajte še par 10 minut, sploh če boste vozili tuk-tuk.
• Vedno imejte pri sebi gotovino, saj tudi v hotelih ne jemljejo kartic. Vse, kar sva rezervirala prek Bookinga, sva morala plačati v gotovini. Bankomatov je dovolj povsod.
• Namestite si Pick Me aplikacijo, če ne boste imeli svojega prevoza. Izberete lahko prevoz s tuk-tukom ali avtomobilom.
• Kupite si lokalno SIM kartico ali podatkovni paket pri Airalo (koda ANDA5890 vam prinese 3€ popusta).
• Za obiske templjev morate imeti pokrita ramena, zato imejte s seboj kakšno ruto.
• Ne pozabite na sončno zaščito, sploh na obali je sonce neizprosno. Sama na takšne destinacije vedno vzamem s seboj kapsule SunDoc (koda ANDA10 za 10% popusta) in pa kreme s faktorjem 50.
• Če imate težave s pekočo hrano, vprašajte pri vsakem obroku, kaj je pekoče in kaj ne. Svetujem tudi nakup kapsul s probiotiki, ki poskrbijo za morebitne prebavne težave.
• Dodatne nasvete, utrinke in fotografije lahko najdete na mojem Instagram profilu.

Se splača obiskati Šri Lanko?

Če poznate Azijo, ste navajeni drugačne kulture, radi okušate lokalno hrano, uživate v naravi in z veseljem obiščete še kakšno zgodovinsko oz. arhitekturno znamenitost, je Šrilanka gotovo vredna obiska. Midva sva na potovanju naredila eno večjo napako, in sicer to, da sva namesto Sigirije raje »zabušavala« na obali, kar sva hitro obžalovala. Če bi načrtovala enako pot še enkrat, bi na obali vzela največ 3 noči (od tega eno zaradi prevoza, saj težko prideš z juga do Colomba v enem dnevu), ostalo bi razporedila med Sigiriyo in Ello, verjetno pa bi dodala še kakšen dan v nacionalnem parku Horton Plains. Za tiste, ki še niste bili na nobenem safariju, vsekakor priporočam vožnjo z džipi (stojijo na vseh vhodih in običajno ponujajo 3-urne safarije), kjer boste gotovo videli slone, z veliko sreče pa tudi kakšnega leoparda.

Mene iskreno Šrilanka ni sezula, je pa vožnja s tuk-tukom resnično popestrila celotno dogodivščino. In nikoli ne reci nikoli – mogoče pa se vseeno še kdaj vrneva. 😉